Netrajnostno kmetovanje

Kmetovanje, ki ni trajnostno

Zaradi nizkih prihodkov kmetje ne morejo vlagati v ohranjanje starih oziroma zasaditev novih dreves na plantažah. Zato za pridelavo kakava uporabljajo nove kmetijske površine, namesto da bi zamenjali stare in bolne kakavovce, kar gre na škodo trajnostnega, ekološkega in raznolikega kmetovanja. Pridelovalci z intenzivnim kmetovanjem izčrpajo zemljo, zato so prisiljeni kakavovcem namenjati vedno več površine, za katero včasih posekajo deževni pragozd.

To ne vpliva le na okolje, temveč tudi na prihodke kmetov. Vsako leto je tako zaradi nepravilnega vzdrževanja izgubljenega do 40 % pridelka kakava. Pri pridelavi kakava se spodbuja uporabo pesticidov in umetnih gnojil, toda zaradi pomanjkljivega znanja kmetje kemikalije pogosto uporabljajo napačno oziroma v prevelikih količinah. Tovrstno ravnanje znižuje kakovost lokalnih vodnih virov in vodi h kontaminaciji prsti. Nadalje predstavlja krčenje deževnega gozda zavoljo širitve pridelave kakava grožnjo za biotsko raznovrstnosti.

Če povzamemo, lahko rečemo, da sedanje prakse pridelave kakava zmanjšujejo pridelek in škodujejo okolju, namesto da bi zviševale prihodke kmetovalcev. Take prakse torej niso trajnostno naravnane. Poleg tega so pridelovalci kakava, namesto da bi pri svojih prihodkih bili odvisni od različnih kultur, pogosto odvisni zgolj od pridelave kakavovca, kar še poglablja odvisnost kmetov od cene kakava in ima negativne ekološke posledice v smislu zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Na splošno pridelovalcem kakava manjka izobrazbe in poznavanja trajnostnega in raznolikega kmetovanja, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali svojo produktivnost, zvišali kakovost kakavovih zrn in kmetovali tako, da ne bi škodovali okolju.

 

 

Mitmachen