Človekove pravice in otroško delo

Človekove in delavske pravice

Posledica nizkih dohodkov pridelovalcev kakava so resne kršitve človekovih in delavskih pravic na plantažah kakavovca. Zaradi lastnih nizkih prihodkov pridelovalci svojih delavcev ne morejo pošteno plačati in jim ne morejo zagotoviti sprejemljivega bivališča in zdravstvene oskrbe. Delavci in kmetje so nadalje pogosto izpostavljeni nevarnim delovnim razmeram: brez zaščitnih oblačil rokujejo s pesticidi, delajo z nevarnimi orodji in imajo predolg delovni čas. Soočajo se s spolno in etnično diskriminacijo ter trpijo zaradi slabe prehranjenosti. Skupnosti nimajo dostopa do izobraževanja, pitne vode in učinkovitega skupnostnega upravljanja.

Slabšanje delovnih razmer pogosto privede do kršitev mednarodno priznanih načel človekovih pravic in kršitev delavskih pravic, kakor jih določata Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah in Mednarodna organizacija dela (MOD). Poleg tega se kmetje, da bi bili njihovi stroški še nižji, nagibajo k uporabi otroškega dela, zaradi česar se otroci ne izobražujejo, delo pa je nevarno njihovemu telesnemu in duševnemu zdravju.

 

 

 

Delo otrok

Zaradi zapadanja v revščino so pridelovalci kakava prisiljeni iskati načine, kako čim bolj zmanjšati stroške pridelave. Ena izmed obžalovanja vrednih posledic takega ravnanje je tudi ta, da otroci na plantažah delajo v izkoriščevalskih oziroma nevarnih razmerah. Že samo na plantažah kakavovca v Gani in Slonokoščeni obali dela približno dva milijona otrok, pri čemer jih je več kot 500.000 izkoriščanih.

Izkoriščanje

 

V pridelovanje kakava je vključena četrtina vseh otrok starosti od pet do 17 let, ki živijo na območjih Zahodne Afrike, kjer se prideluje kakav. Večina jih skupaj s svojimi starši dela na družinskih kmetijah. Povsem običajno je, da otroci pomagajo staršem in prispevajo k družinskim dohodkom, a nikjer na svetu ni sprejemljivo oziroma velja za izkoriščanje, če tako delo škoduje telesnemu ali duševnemu zdravju otrok, če je zanje nevarno ali škodljivo oziroma če jim preprečuje izobraževanje. Pogost primer nevarnega dela je denimo ta, da otroci, ki sodelujejo pri pridelavi kakava, uporabljajo nevarna orodja, kot so mačete, da nosijo težka bremena oziroma da so izpostavljeni pesticidom, kar so dejavnosti, ki pogosto povzročijo bolečine oziroma poškodbe.

Čeprav so se razmere nekoliko izboljšale, obstajajo dokazi, da trgovina z otroki in prisilno delo na območjih, kjer pridelujejo kakav, žal še vedno obstaja,saj zlasti na Slonokoščeno obalo pogosto za nizko plačilo vozijo otroke iz sosednjih držav ter jih nato izkoriščajo kot poceni delovno silo. Izkoriščanje otroškega dela in trgovina z otroki pomenita resno kršitev mednarodnih standardov človekovih pravic in ju prepoveduje tako mednarodno delovno pravo (uredbi 182 in 138 MOD) kot Konvencija ZN o otrokovih pravicah (32/1).

Leta 2001 se je sektor kakava in čokolade s podpisom prostovoljnega Harkin-Engelovega protokola zavezal, da bo do leta 2005 odpravil izkoriščanje dela otrok. Ta rok je bil že nekajkrat podaljšan. Trenutni cilj protokola je, da bi najhujše oblike dela otrok do leta 2020 zmanjšali za vsaj 70 %.